»Njen roman ni avtobiografski.«

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu, Estha in Rahel.«

»Vse življenje si je skušala to predstavljati, oživiti to materinsko nedeljo, celo ko je zbledela in celo ko je njen edini razlog za obstoj postal zgodovinsko čudo, običaj neke druge dobe.«

»Impresivno je, kako nas pisateljica v tej 1000 strani dolgi knjigi spusti v misli več oseb, da nam poda portret glavnega junaka, ki je opisan zgolj z zunanje perspektive.«

»To trenje med družinama se mi je zdela zanimiva začimba za njun odnos, hkrati pa služi orisu nekega stanja v slovenski družbi, ko otroci iz bolj katoliškega, posledično bolj desničarskega okolja, težko prihajajo v stik z otroki, ki so bili vzgojeni v bolj liberalnem, levičarskem duhu. Želela sem si upodobiti ta presek.«

»Tam, kjer se pri moškem nahaja volja, pri ženski manifestira poželenje.«

»Mladi ljudje mislijo, da so stari ljudje nori, vendar stari ljudje vedo, da so nori mladi.«

»Gre za popolnoma izmišljeno stvar, politično orodje za manipulacijo, za vzpostavljanje strahu.«

»Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, 'a voz je šel dalje in izginil v gozdu'. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. 'Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli.'«

»Ali se avtorici zdi, da je v pisanju svojega romana, ki ga kljub težkim temam določa lahkoten, svež slog, ujela neki val osebnoizpovednega literarnega trenda?«